Čokoladna torta

Včeraj smo pa pekli; mama je namreč praznovala obletnico rojstva.

Ker so vse cvetličarne zaprte, preko spleta rož ni bilo mogoče več naročiti (danes je tudi materinski dan), v trgovino se mi pa tudi ni dalo, sem se odločila za homemade darilo.

Tortico.

Čokoladno tortico.

Pa še vse sestavine sem imela pri roki. Kaj hočeš boljšega.

Fotk ni, je pa recept.

Pobrala sem ga, kje pa drugje, na spletu. Original je tukaj, ki je pa dejansko “priredba” tegale (ki ima definitivno preveč cukra).

Sestavine:

• 100 g masla
• 200 g rjavega sladkorja
• 125 g temne čokolade
• 1 žlica medu
• 2 jajci
• 1 žlička vanilijevega ekstrakta
• 2 žlici kakava
• pol žličke soli
• pol žličke pecilnega praška
• 100 g moke

Postopek:

1. Pečico segrej na 180^o C, pekač (sama sem uporabila majhen tortni model premera 18 cm) namasti in pomokaj ali obloži s papirjem za peko.
2. V ponev daj maslo, sladkor, med in nasekljano čokolado. Segrej na srednjem ognju, da se čokolada stopi. Ne pozabi na mešanje, da se čokolada ne prežge. Nato odstavi z ognja in počakaj, da se masa malce ohladi.
3. Vmešaj obe jajci (ni potrebno ločeno stepanje beljaka in rumenjaka, juhu!), vanilijev ekstrakt (sama sem uporabila rum in vanilijev sladkor). Nato dodaj pecilni prašek, sol, kakav in moko.
4. Fino premešaj in prelij v pripravljen pekač in peci 30 minut (odvisno od pečice, seveda; jaz sem 20 minut pekla brez ventilatorja in nato še 10 minut z ventilatorjem, da se je naredila skorjica).

Pa dober tek.

Kruhek, moj kruhek

Danes sem se lotila peke kruha. Tako, za vajo pred prazniki. Zakaj bi kupoval, če lahko sam spečeš, po svojih željah in velikosti, pa še točno veš, kaj je noter.

No, pravzaprav, sem se peke kruha lotila že sinoči. Pripravila sem namreč takega, ki se dejansko dela sam, ki ga ni potrebno gnesti. Samo zmešaš 3 skodelice moke, četrt žličke kvasa, žličko pa pol soli in skodelico pa pol vode. (delala sem po tem receptu in metodi”)

Po približno 14 urah (medtem ko se kruh sam “mesi”, lahko po mili volji posedaš, pohajaš, spiš ipd.) sem ga nekako spravila v kepo, vzhajala še pol ure, da sta se pečica in pisker v njej (čisto navadna emajlirana posoda slovenskega porekla s pokrovom) segrela, vzhajano kepo zaflosala v razbeljen pisker, kepo v razbeljen piskru potisnila v razbeljeno pečico…in spet je sam zase poskrbel.

In to je to.

Medtem se je hlebček pohladil, zdaj lahko probamo. Njam.

________________________________
photo credit: © Mojca Ž.

Domači repelent

Komarji so letos nadležni in svojih žrtev ne pustijo pri miru, kljub (industrijskim) repelentom. Celo tistim s 30% DEET-a, največjo možno koncentracijo, ki jo prodajajo pri nas.
Sama nisem med žrtvami. Ali je kriva krvna skupina (A+) in jim 0 (oseba, ki se jim zdi najbolj slastna v naši familiji) vzbuja večji apetit, ali pa sem strupena, pa sama tega na vem…Pojma nimam. Dejstvo ostaja, da jim ne teknem.

Ker pa imava z 0 namen naslednje leto (aprila) obiskati Srednjo Ameriko, kjer je v določenih predelih nevarnost malarije, je tehten premislek in bojni načrt na mestu.
Obisk izpostave zavoda za javno zdravje je že obrodil sadove: priporočajo cepljenje (brrr, sovražim igle!) proti tifusu (traja 3 leta) in hepatitisu A in B (trojni odmerek cepiva te ščiti do konca življenja), na katero se psihično pripravljam že leta, pa še nikoli ni uspelo. Pa še antimalarike bo treba jemat. Predvsem pa priporočajo zaščito z repelenti…Takšnimi s 40% DEET ali več. Kar pomeni, da je treba to nabavit na licu mesta. Vendar je s seboj le priporočljivo imeti nekaj zaščite.

A kaj, ko repelenti (kot že omenjeno) letos ne pomagajo. Kaj narediti? Iti k sosedom v Italijo po takšnega za v trope z (baje) 50% DEET in ki stane “eno uočke z glave” ali poskusit kaj bolj naravnega.

Na spletu najdeš razno razna čuda in čudesa receptov za domače repelente, ki so (seveda) veliko bolj zdravi za kožo in okolico kot industrijski zvarki. Večinoma najdeš take, ki od tebe zahtevajo 50+ kapljic eteričnega olja. Ampak tega pa le ne bom kupovala samo za varjenje repelentov. Kaj pa če ne deluje? Pa sem naletela na enega bolj enostavnega, s sestavinami, ki jih bojda ima vsakdo doma ali pa jih lahko kupi v trgovini in bližnji lekarni.

Tistega, kjer 100 g klinčkov (trgovina) štiri dni mariniraš v pol litra alkohola (lekarna) in nato dodaš 100 ml otroškega olja (trgovina) ter nekaj kapljic vtreš v kožo na rokah in nogah in “opazuješ, kako komarji bežijo”.

Izjava testiranca po prvem preizkusu delovanja: “Klinc gleda klinčke.”

Takoj po nanosu so komarji z razdalje nekaj centimetrov opazovali dogajanje (torej je le nekaj na tem), po petih minutah pa namizni pribor in slamice ven, pa udari narode.

Drugi poizkus, s preparatom v razpršilcu, se je prav tako izjalovil.

Končni rezultat: razen tega, da imaš pri sebi litre in litre zvarka, s katerim se polivaš vsakih pet minut, stvar ne deluje.

Možna rešitev: iz recepta črtaj otroško olje, razkužilni alkohol zamenjaj z domačim šnopsom in lahko stvar vsaj spiješ, če je za kaj drugega ne moreš uporabiti. 😉

________________________________
image credit: clipartof.com

Peka

Pri nas doma se zadnje čase dogaja. Na veliko pečem. Ali pa na malo, kakor se vzame, ker je vse skupaj tako miceno. Ukvarjam se s sirovo torto oziroma cheesecakom. Točeneje japonsko sufle sirovo torto. Veste, tisto iz videa.

Tisto s tremi sestavinami.

Tri sestavine… How hard can it be? Tako kot pri Top Gear-u se tudi meni po tem stavku ni ravno vse izšlo.

Prvič sem preveč stolkla beljake, pa stvar sploh ni narasla. Ali se popolnoma spekla. Drugič sem se beljakov lotila pravilno. Vse skupaj dobro zmešala, v peči je lepo raslo (celo malce preveč, na eni strani je nastal nekakšen tumor), potem pa…Fljoc. In se je sesedlo. V palačinko. Takoj je bilo treba probat in imelo je okus po omleti. Po celi noči preždeti v hladilniku se je vse skupaj precej izboljšalo. A izgleda uvele palačinke ne more nič popravit.

Torej, kaj hudiča delam narobe?

V tretje gre rado, zato poskusimo ponovno.

In mi končno kapne, da se sirova torta, po tem, ko naraste, uleže nazaj na približno isto raven, na kateri se jo je dalo peči. Kar pomeni, da je bilo mase premalo. In kako povečati maso, ne da bi posegli v recept? Preprosto. Večja jajca rabiš. Oziroma taka ne iz trgovine, ampak izpod sosedove kokoši. Ker očitno te nosijo jajca z več beljaka.
Ker ko sem v tretje stepla beljake (iz jajc sosedovih kokoši), je bilo beljaka občutno več in posledično tudi mase. In še ko je vse skupaj naraslo, ni bilo nikjer nobenega tumorja. Malce je razpokala po vrhu, ampak to zato, ker sem se v tretje odločila, da je ne bom “soparila”. Bomo videli, kako se bo izšlo. Pa pet minut več sem jo pustila peči. Bomo videli, kako se bo izšlo.

Četudi se bo spet skrčila, se na manj kot pet centimetrov ziher ne bo. Kar bo prav gotovo precej lepše videti kot usahlo palačinko.

kako je lepo zgledala med peko

…tako pa 15 minut kasneje (veliko bolje, kot pri prejšnjih dveh poskusih)

Japonska sufle sirova torta a la Mojca ^_^

Potrebuješ…
3 velika DOMAČA jajca (ali 3 rumenjake in 4 beljake)
100 g bele čokolade
150 g kremnega sirčka (Philadelphia, vse ostalo je preslano)
zavojček vanilijevega sladkorja (po želji)

(op.a. jajca in kremni sirček morajo biti na sobni temperaturi)

Segrej pečico na 170 stopinj. Tortni model (premera 17 cm) premaži z maslom (na dno lahko daš peki papir).

Loči rumenjake od beljakov. Nad vodno kopeljo stopi čokolado. Stopljeni čokoladi primešaj kremni sirček. Dobro premešani in ohlajeni masi dodaj rumenjake (za lažje mešanje jih lahko prej žvrkljaš).
Trdo stepi beljake (med stepanjem jim lahko dodaš vanilijev sladkor).

Četrtino beljakov primešaj zmesi čokolade, sirčka in rumenjakov. Preostanek beljakov previdno, po tretjinah, vmešaj v maso.

Zmes vlij v model in potisni na najnižji nivo v pečici. (V kolikor želiš, lahko tortico pečeš na sopari, kar pomeni, da pod model postaviš pekač v katerega vliješ vročo vodo. Previdno!) Peči na 170 stopinjah 35 minut, nato ugasni pečico in pusti, da se torta v zaprti peči ohlaja 15 minut. Če si model dobro namazal z maslom, bo torta sama odstopila od njega, vendar vseeno počakaj, da se ohladi, preden jo vzameš iz modela.

Ko je torta popolnoma ohlajena, jo za nekaj ur strpaj v hladilnik (še bolje čez noč) in nato uživaj.