Moj TV ponudnik svojim naročnikom za 6 mesecev ponuja popust na naročnino na Netflix in ker je tudi ena od mojih najljubših serij na Netflixu, da ne omenjamo bogate zbirke filmov in ostalih serij (Prime Video v primerjavi, vsaj po mojem mnenju, nima za burek), sem se odločila, da sklenem dodatek k naročnini.
In že prvi dan brskala po Netflixovi knjižnici, če imajo kaj City Hunterja. O moji mini obsesiji z mango/animejem sem že pisala, zato se ne bom ponavljala.
Na Prime Video je na primer prva sezona animeja in zadnji (zdaj že predzadnji) animirani film, nima pa francoske igrane različice, na primer.
No, Netflix ni imel nič. Ne animeja, ne animiranega filma, ne francoske različice, niti poskusa z Jackijem Chanom v glavni vlogi (ki ga sama nikoli nisem videla in ga tudi ne mislim). Se je pa pojavilo obvestilo, da prihaja Netflixova igrana različica. In to japonska. Prva igrana različica v originalnem jeziku!
Seveda sem si takoj nastavila opomnik…in si ta vikend film tudi (večkrat) ogledala.
Že to, da je film posnet v Tokiju, med drugim tudi v četrti Shinjuku (kjer se odvija originalni material), odtehta. Predvsem pa odtehta to, da je bil tudi ta film narejen z ljubeznijo. Do originalnega materiala in do ljubiteljev City Hunterja.
Glavni igralec, Suzuki Ryohei, je bojda tudi velik ljubitelj, kar se več kot vidi. Od značilnih poz in drže, do tega, kako drži pištolo…Saeba Ryo v njegovi interpretaciji zaživi, kot da bi pravkar stopil z risane strani stripa. Tukaj so značilni, skokoviti prehodi iz resnobe v klovna in nazaj v resnobo, glasovne akrobacije, akcijske scene (od pretepov do streljanja), ples v baru Kabukichōja…
Suzuki ni Saeba v vizualnem smislu (višina in širina ramen 😊), a je vse ostalo vzeto neposredno iz mange…frizura, oblačila, poze, drža, obnašanje, hladnokrvnost pri zadnjem obračunu…rdeči Mini z belo streho…celo veliko kladivo, ki ga vihti Kaori, se pojavi, a v čisto “normalnem” kontekstu.
Še čisto zadnji prizor, freeze-frame je vzet direkt iz mange.
Film se začne z delom mange, v katerem vstopi Kaori (torej z začetkom “svetlejšega obdobja”), s smrtjo njenega brata, ki se od originalne zgodbe sicer razlikuje, a to ni moteče, saj se zgodba naveže na tisto proti koncu mange, v katerem Kaori (in posledično bralec) spozna resnico o Saebinem odraščanju sredi vojne v Srednji Ameriki in s tem morda nakazuje, da gre v tem primeru le za prvi film v franšizi.
Zgodba je prepisana v današnji čas (originalna zgodba se dogaja v 80-ih) in za današnji čas, kar pomeni precej manj komičnih vložkov povezanih z mokkori mislimi glavnega lika in izboljšanim odnosom do žensk (ki mangi ni bil ravno v ponos).
Komičnih vložkov je manj kot v francoski igrani različici (kjer so na trenutke mejili že na absurd), a ko so (večinoma v obliki enovrstičnic in situacijske komedije), vžgejo na polno. Film je akcioner v pravem pomenu besede, začne se s pretepom, konča se s streljanjem, iščejo se sledi za dekletom pobeglim iz laboratorija v katerem preizkušajo izboljšano različico angelskega prahu, ki ga Union Theope razvija, da bi ljudi spremenila v popolne, brezčutne ubijalce…
Odlična mešanica akcije, trilerja, komedije in drame v japonščini s četrtjo Shinjuku za kuliso. Kaj bi želeli boljšega?
Kritike baje niso dobre, a nalijmo si čistega vina, to ni film za kritike, to je film za tiste, ki smo odraščali s City Hunterjem.
_______
image credit: Netflix
Čakala sem to epizodo vse od novice, da so Clarkson, Hammond in May v Sloveniji. (Raje ne bom omenjala tistega cringeworthy kvazi-intervjuja, ki ga je s Clarksonom in Hammondom opravil Miha Deželak.)
Tokrat sem jaz izbirala film…in sploh nisem kiksnila. Saj tudi nisem kaj preveč pričakovala, tako da je 65 kar kljukica.
Gobčni vandrajoči knjižni molj 