Če bi bil ta film članek na internetih, bi se mu reklo click bait. Zakaj? Za odgovor je dovolj, da pogledate plakat.
Diane Keaton, Richard Gere, Susan Sarandon, William H. Macy v prvem planu. Sigurno je komedija in s tako igralsko zasedbo je ta komedija sigurno super.
Pa pogledaš napovednik in si rečeš, da tisti, ki izbira (prvič) film za ogled v kinu, mogoče le ni izbral napačno.
Tisti, ki je izbiral, je izbiral trikrat. Prvič, zadnjič in nikoli več.
Ker so vse “smešne” scene filma v napovedniku. Kar ostane je zanič. Vsi v kino dvorani smo očitno pričakovali nekaj, česar na koncu nismo dobili, ker takšne turobne tišine in poklapanih obrazov ob odhodu iz dvorane še nisem doživela.
Že začetna špica je napovedovala, da smo se pošteno ušteli. Nobene glasbe, nobenega gibanja, bel tekst na črnem ozadju je napovedal igralce, scenarista, režiserja (ena in ista oseba), ki je bojda napisal tudi gledališko igro na podlagi katere je nastal film…
In to ta film je. Gledališka igra na platnu. Statično, počasno, dolgočasno, pomilovanja vredno. Še stari mački filma so bili leseni v tej “predstavi”. Pojma nimam zakaj so se sploh odločili za nastop v filmu s tako enodimenzionalnimi liki. Zaradi denarja gotovo ne, ker ga verjetno ni bilo kaj dosti na voljo, pa tudi film ne bo veliko zaslužil.
Katastrofa, ki jo vehementno odsvetujem.
_______
image credit: Imdb.com
Gobčni vandrajoči knjižni molj 