Danes sem se lotila peke kruha. Tako, za vajo pred prazniki. Zakaj bi kupoval, če lahko sam spečeš, po svojih željah in velikosti, pa še točno veš, kaj je noter.
No, pravzaprav, sem se peke kruha lotila že sinoči. Pripravila sem namreč takega, ki se dejansko dela sam, ki ga ni potrebno gnesti. Samo zmešaš 3 skodelice moke, četrt žličke kvasa, žličko pa pol soli in skodelico pa pol vode. (delala sem po tem receptu in metodi”)
Po približno 14 urah (medtem ko se kruh sam “mesi”, lahko po mili volji posedaš, pohajaš, spiš ipd.) sem ga nekako spravila v kepo, vzhajala še pol ure, da sta se pečica in pisker v njej (čisto navadna emajlirana posoda slovenskega porekla s pokrovom) segrela, vzhajano kepo zaflosala v razbeljen pisker, kepo v razbeljen piskru potisnila v razbeljeno pečico…in spet je sam zase poskrbel.
In to je to.
Medtem se je hlebček pohladil, zdaj lahko probamo. Njam.
________________________________
photo credit: © Mojca Ž.
Gobčni vandrajoči knjižni molj 