Dan smo začeli na, z vetrom prepihanem in z oblaki in meglicami ozaljšanem gričevju narodnega parka Dartmoor, ki, poleg ponijev, številnih sprehajalnih poti in čudovitih, zelo angleških razgledih, slovi tudi po, še delujočem, zaporu.
Od centra za obiskovalce v vasici Postbridge smo se sprehodili do starega, ploščatega kamnitega mostu, s katerega je bil sicer lepši pogled na novejšega, prav tako kamnitega, preko katerega pa teče cesta.
Potem smo prečkali mejo in se podali v grofijo Dorset in najprej obiskali opatijo Buckfast ki je bojda še tudi delujoča, se na hitro ustavili v mestecuu Dorchester, kjer, kljub naporom med sprehodom po mestu, nisva našli niti ene prodajalne sladoleda, v trgovini pa so prodajali samo pakirane po več komadov.
Zato sva se nadejali, da bova kaj našli pri našem naslednjem postanku, a smo se podali v pradavnino, s sprehodom nad klifi Jurske obale (Jurassic Coast), kjer se v plasteh najde kamnine iz vseh treh obdobij Mezozoika (triasa, jure—teh je največ, zato se po tem obdobju obala tudi imenuje—in krede).
Nekateri so dirjali ob vznožje klifov do plaže, a je sprehod po robu nudil precej lepši razgled, z veliko manj napora, seveda.
Za konec dneva smo jo mahnili še malce naprej, do zaliva Lulworth (Lulworth Cove), kjer je postavljeno tudi obeležje vpisa te obale pod UNESC-ov seznam naravne dediščine.
Ponovno so nekateri, namesto, da bi uživali ob razgledih, raje skočili v vodo (kdo gre na potovanje/dopust/izlet v Anglijo z namenom, da se bo kopal?!), medve pa sva šli še na en kratki sprehod in jadikovali, ker je bilo v vasici že vse zaprto (vključno s prodajalno doma izdelanega sladoleda).
Tako to gre v Angliji. Ob šestih popoldan se v manjših krajih vse zapre (mogoče ostane odprta kakšna “dežurna” trgovina, pa tudi ta ne za dolgo), večina znamenitosti se tudi zapre ob šestih, kar pomeni, da te noter nazadnje spustijo ob petih (eno uro pred zapiranjem), nekatere pa celo prej.
In nihče, razen seveda nas, se ne razburja in njihovo življenje mirno in nemoteno teče dalje.
Upam pa, da jutri ne zamudimo glavnega ogleda (vsaj zame) na tem krajšem potovanju—Stonehenge.
Gobčni vandrajoči knjižni molj 